03.6. 2014

Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo

Avtor: ,

Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo

V zadnjem desetletju se je v številnih državah povečalo zanimanje za disleksijo – oziroma za specifične učne težave – in to ne samo med znanstveniki in drugimi strokovnjaki, ampak tudi v širši družbi. Čeprav nekateri posamezniki s težavami pri branju in pisanju še vedno neradi govore o svoji motnji, pa danes mnogi tudi že odkrito razpravljajo o težavah, s katerimi se srečujejo v svetu, polnem črk. Ta odprtost je pripomogla h globljemu razumevanju disleksije in težav, povezanih s to prikrito motnjo, ki prizadene okoli 8 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Leta 1997 je bila na konferenci IFLA v Kopenhagnu organizirana delavnica »Dostop do informacij: delo z uporabniki z disleksijo«, ki so jo skupaj pripravili Sekcija za delo z uporabniki s posebnimi potrebami (Section of Libraries Serving Disadvantaged Persons – LSDP), Danska strokovna skupina za posebne knjižnične storitve (Danish Professional Group for Outreach Library Service) in Evropsko združenje za disleksijo (European Dyslexia Association – EDA).

Delavnico je spremljala razstava posterjev o disleksiji.

Na konferenci IFLA v Bangkoku leta 1999 sta Sekcija za delo z uporabniki s posebnimi potrebami in Evropsko združenje za disleksijo organizirala predstavitev posterjev na temo: »Disleksija je povsod okrog nas. Kaj dela vaša knjižnica?«

Veliko zanimanje in številna vprašanja, ki so jih udeleženci zastavljali na obeh konferencah, jasno kažejo na povečano zanimanje za disleksijo med knjižničarji iz vsega sveta. Prav tako pa se je pokazala tudi želja po spoznavanju različnih možnosti, ki jih imajo knjižničarji pri izvajanju storitev za to veliko skupino ljudi s posebnimi potrebami.

Sekcija za delo z uporabniki s posebnimi potrebami želi s »Smernicami za delo z uporabniki z disleksijo« nadaljevati in nadgrajevati pobude, ki jih je predstavila v letih 1997 in 1999. Informacije, ki so na voljo v tej publikaciji, so lahko v določeni meri knjižničarjem v pomoč tudi pri delu z drugimi skupinami uporabnikov z bralnimi težavami.

Sekcija za delo z uporabniki s posebnimi potrebami upa, da bodo te smernice spodbudile knjižnice, da bodo pomagale osebam z disleksijo pri dostopu do informacij in kulture pod enakimi pogoji, kot jih imajo drugi člani družbe.

MEDNARODNA ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV IN USTANOV

Celoten članek je dostopen na spodnji povezavi:
http://archive.ifla.org/VII/s9/nd1/iflapr-70-sl


O avtorju

Število prispevkov: