Zaživel projekt nove knjižnice slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja

Branje je ena najkompleksnejših in zato tudi najzahtevnejših sposobnosti vida. Kdor rad bere, se sprva zelo težko sprijazni s tem, da v roke ne more več vzeti knjige in polistati po njej. Ni preprosto kar sprejeti nadomestka, knjige v brajici ali v zvoku. A pravi bralec slej ko prej zmore preskočiti tudi to oviro in sprejme novi način stika z literaturo.
Najbrž ni naključje, da segajo začetki slovenske knjižnice slepih že v čas dve leti pred ustanovitvijo organizacije slepih leta 1920. Potreba po branju je bila očitno še močnejša od potrebe po samoorganiziranju!
Danes je naša knjižnica na prelomu; prostorske in kadrovske razmere niso več v skladu z zahtevami časa, ki je prinesel tudi nove tehnologije in načine tiskanja v brajici ali povečanem tisku in snemanja knjig v zvoku. Pojavili so se novi formati, ki omogočajo bistveno bolj suvereno obvladovanje posnetega ali digitaliziranega besedila kot je bilo to še pred dobrim desetletjem in tudi v prihodnje lahko pričakujemo nove, tudi povsem nepričakovane rešitve.
Po večletnem delu in trkanju na številna vrata smo na Ministrstvu za kulturo prvič naleteli na odprta ušesa in razumevanje naših težav. In s tem se je odprla tudi prva prava možnost: sredstva Evropskega socialnega sklada, s katerimi je možno veliko skupino slepih in slabovidnih ter ljudi z motnjami branja, prek olajšanih možnosti za branje, informiranje in uživanje kulturnih dobrin, pritegniti iz osame, jih vrniti v socialne mreže in tako ponovno, ali vsaj intenzivneje vključiti v družbo in ne nazadnje narediti tudi bolj sposobne za dejavno življenje in celo zaposlitev.
In kaj so glavni cilji projekta z nekoliko dolgim uradnim imenom »Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja«, ki mu tisti, ki delamo na njem na kratko pravimo kar KSS (knjižnica slepih in slabovidnih)?

• ozaveščanje našega članstva in ljudi z motnjami branja o tem, kar zanje pripravljamo in usposabljanju obojih, da bodo vse razpoložljive tehnologije in možnosti, ki jim bodo ponujene lahko s pridom uporabljali,
• ozaveščanje strokovne javnosti (knjižničarji v mreži javnih knjižnic, knjižničarji v šolskih knjižnicah itd.) o specifiki slepih in slabovidnih in ljudi z motnjami branja, da jim bodo v prihodnje laže prisluhnili in razumeli njihove potrebe in po možnosti obvladali tudi tehnologijo, ki je tem potrebam namenjena,
• ozaveščanje najširše javnosti o tem, da je branje za slepe in slabovidne ter za ljudi z motnjami branja lahko velik problem in da za to potrebujejo vrsto prilagoditev, posebnih pripomočkov in usposabljanje,
• vzpostavitev kadrovskih pogojev, ki bodo ustrezali standardom mreže javnih knjižnic v Sloveniji,
• povečanje fonda literarnih del in informativnih medijev formatih prilagojenih potrebam slepih in slabovidnih ter ljudi z motnjami branja,
• usposabljanje bralcev zvočnih knjig in drugih gradiv za slepe, slabovidne in za ljudi z motnjami branja za vrhunsko branje in interpretacijo besedil glede na njihovo specifiko (literarna dela, učbeniki, informativna besedila npr. za zvočne časopise in druga gradiva),
• uvedbo novih najsodobnejših tehnologij za knjige, dostopne slepim in slabovidnim in ljudem z motnjami branja (npr. DAISY) in možnosti, da bomo tudi v prihodnje lahko sledili hitremu tehničnemu razvoju na tem področju,
• vzpostavitev sodobnih tehničnih možnosti za boljše tonsko snemanje in tehnično obdelavo tonskih posnetkov zato, da bi bralcem zvočnih knjig lahko ponudili tehnično čim bolj vrhunski izdelek,
• hranjenje gradiva v taki digitalni obliki, da ga bo vedno moč prevesti v vse nove programe, ki bodo šele nastali in uporabiti v vseh tehnologijah, ki se bodo v prihodnje še razvile,
• zagotoviti osnovne strokovne in pravne študije povezane s problematiko dostopnosti do tiskanih gradiv za slepe in slabovidne in ljudi z motnjami branja.

Knjiga, dostopna slepemu ali slabovidnemu, je kot bela palica, ki pa lahko seže mnogo dlje kot le meter ali dva!
Avtor: Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS