Sporočilo za javnost
29. januar 2014 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS) ter v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana priredila literarno-pogovorni večer. Na njem sta kot gostji večera sodelovali varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, in Manca Košir, ki sta spregovorili o knjigi Dominique Loreau Umetnost preprostosti (prevod: Marjeta Novak Kajzer, Vale-Novak, 2009).
Gostji prvega literarno-pogovornega večera sta v okviru projekta KSS skozi pogovor in številne anekdote iz svojega življenja iskali vzporednice med ključnimi sporočili knjige in njunim dojemanjem življenja. Strinjali sta se, da se je preprostosti treba naučiti, zato jima je knjiga dala navdih, kako spremeniti tok vsakdanjega življenja v smeri večje preprostosti.

»Knjiga mi je dala predvsem zavedanje, da je današnji dan tisti, ki nam prinaša največ. Zato se moramo veseliti danega trenutka, saj je preteklost že mimo, prihodnost pa je neznanka,«

je dejala Vlasta Nussdorfer.
Občinstvo je na dogodku prisluhnilo tudi branju krajših odlomkov iz dela. Poslušanje daljših literarnih besedil je namreč za slepe in slabovidne del vsakdana, za videče pa večkrat izjema kot pravilo.

»Vsak človek je drugačen od drugega in vsako tovrstno druženje, naj bo to s slepimi, slabovidnimi, gluhimi ali s komerkoli drugim, bogati naše srce. Ko odpremo naročje in sprejmemo razlike, postanemo notranje bogatejši,«

je na dogodku dodala Manca Košir.

V novi knjižnici za slepe in slabovidne večji nabor knjižničnih gradiv

Literarno-pogovorni večer v Mestnem muzeju je bil prvi tovrstni večer v nizu dogodkov, ki jih bo ZDSSS v tem letu pripravila po celotni Sloveniji. Dogodki potekajo v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, s katerim želijo zagotoviti pogoje za delovanje osrednje knjižnice slepih, slabovidnih in ljudi z motnjami branja.

»Ko smo slepi in slabovidni dobili brajico, smo se spremenili iz akustičnih v kulturna bitja. Bralna kultura je pri nas zelo živahna, saj slepi in slabovidni preberemo največ literature. Zato je projekt Knjižnica slepih in slabovidnih ena boljših stvari, ki se nam je zgodila v zadnjih letih,«

je v nagovoru dodal še Luj Šprohar, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana.
Novi, večji knjižnični prostori, povečanje nabora knjižničnih gradiv, uporaba sodobnih tehnologij zvočnega zapisa in opreme, izvedba številnih usposabljanj, delavnic ter bogat spremljevalni kulturni program predstavljajo le del vsebin, ki jih obravnava projekt. Eden od osrednjih ciljev projekta KSS pa je tudi povečanje nabora knjižničnih gradiv v tehnikah, prilagojenih potrebam slepih in slabovidnih, torej tudi v zvočni obliki. V okviru projekta se bodo z uvedbo formata DAISY postavili novi standardi zvočnega zapisa, ki bodo slepim in slabovidnim omogočali lažje in preglednejše prebiranje besedil.