03.2. 2014

Kaj brati? Jurij Ritheu: Sanje v megli

Avtor: ,

Kaj brati? Jurij Ritheu: Sanje v megli

naslovnica knjige V teh dneh, ko se vsi spopadamo z žledom in drugimi pajdaši zime, ki so tokrat nastopili kar ostro, bi naš izbor moral biti nekaj toplega, da bi vas pogrel, vendar tokrat poletni logiki, ko smo vas hladili s Kolimskimi zgodbami, ne bomo sledili. Danes vam ponujamo Sanje v megli. To je pripoved o belcu, ki se po sili razmer naseli pri “Domorodcih”, ampak ko bi imel možnost, da odide nazaj “Domov” izbere …
Iz kataloga: RITHEU JURIJ SANJE V MEGLI  Jurij Ritheu se je rodil leta 1930 na Čukotskem polotoku, na skrajnem severovzhodnem delu Azije, v Enminu, majhni vasici na bregu Severnega ledenega oceana. Čukči, narod, katerega pripadnik je avtor knjige Sanje v megli, živijo v posebnih geografskih razmerah, s svojo kulturo, jezikom, svobodo. Svoj slog življenja so zadržali pozno v dvajseto stoletje. Šele v drugi polovici 20. stol. je v tej mali deželi zaznati premike. Dobili so prve izobražence, se seznanili s prednostmi moderne civilizacije. Juriju Ritheu se je ponudila priložnost, da je odšel na študij v Leningrad in se posvetil pisanju. Njegov mali narod je postal znan po svetu. Sam ostaja fenomen. Zvest svojemu izročilu. Septembra 1910 ob zaledeneli obali odjekne eksplozija. Zgodila se je nesreča. Na ladji vkleščeni med skladovnice ledu, mornar John McLennan obleži ranjen. Roke ima razmesarjene. Hitra pomoč bi mu rešila življenje. Čukči, narod, ki prebiva v malem zaselku blizu morja, mu prihitijo na pomoč. Ker je bolnica predaleč, se nastanijo v jarangi, kjer mu domača zdravilka, šamanka nudi prvo pomoč. Ostane živ. Mornar ima namesto rok štrclje. Ko se vrnejo k morju, ladje ni več. Odplula je. John ostane pri Čukčih. Počasi se uživlja v novo življenje, spoznava naravo, nove ljudi, njihovo kulturo, običaje, navade, njihovo notranjost. Spoprime se z življenjem, nauči se uporabljati roke takšne, kot so mu ostale po operaciji. Z njimi zna streljati, loviti tjulne, se preživljati. Prijatelji, Čukči, mu pomagajo. Čuti njihovo dobroto, plemenitost, poštenje, moralnost. Počuti se svobodnega. Osvaja njihov jezik, vsak dan jim je bliže. Ne pogreša “civilizacijskih” normativov, to kar doživlja pri Čukčih, mu pomeni mnogo več. Tu prevladujejo požrtvovalnost, nesebičnost, srčnost, spoštovanje. Bogastva ne potrebujejo. Vse, kar imajo, si razdelijo med seboj. Iz zunanjega sveta prihajajo ljudje. Polarne lisice so vabljiv zaslužek.


O avtorju

Število prispevkov: