Osebe s slepoto in slabovidnostjo se v procesu prilagoditve na slepoto srečujejo z različnimi emocionalnimi in psihosocialnimi dejavniki ter ovirami v okolju, kar močno vpliva na njihovo kakovost življenja, ki je, v primerjavi z videčimi, nižja. Predvsem starejše osebe s slepoto in slabovidnostjo doživljajo večjo socialno izoliranost ter omejitve pri pridobivanju informacij in mobilnosti, hkrati pa tudi večje število poškodb zaradi padcev. Vendar pa programi rehabilitacije, s poudarkom na treningu orientacije in mobilnosti, pomembno in pozitivno vplivajo na zvišanje kakovosti življenja, zaradi česar mora trening orientacije in mobilnosti postati ena od temeljnih sestavin rehabilitacijskih programov.

Celoten članek je dostopen na spodnji povezavi:

Pomembnost in vpliv mobilnosti na kvaliteto življenja oseb s slepoto in slabovidnostjo