Povzetek

Dostopnost okolja in s tem omogočanje enakih možnosti vsem je izrednega pomena. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so šole in rehabilitacijski centri za slepe ali slabovidne oblikovali številne prilagoditve okolja za varno in lažje potovanje svojih učencev in uporabnikov. Sedemdeseta leta so bila obdobje velikega aktivizma oseb s posebnimi potrebami. Leta 1980 se je izoblikoval ANSI Standard (American National Standard for Buildings and Facilities: Providing Accessibility to and Usability for Physically Handicapped People), ki je določal standarde za dostopnost in uporabnost za osebe s posebnimi potrebami. Leta 1991 je Architectural and Transportation Barriers Compliance Board, znan tudi kot Acess Board, izdal ADAAG (The American with Disabilities Act Accessibility Guidelines for Buildings and Facilities), ki določa urejanje okolja za vse osebe s posebnimi potrebami ter posebej vključuje slepe ali slabovidne in osebe z motnjami v kognitivnem razvoju (Bentzen, 1997). V članku bom opredelila, kaj štejemo pod okoljsko dostopnost in kaj pravzaprav pomeni univerzalen dizajn. Prav tako bom razložila najpogostejše talne taktilne vodilne sisteme, ki se pojavljajo tudi v našem okolju in so lahko v pomoč pri orientaciji slepim ali slabovidnim.

Celotno besedilo je dostopno v priloženem dokumentu.