V prispevku so predstavljena izhodišča o načrtovani prihodnji ureditvi ter sodelovanju Knjižnice slepih in slabovidnih s slovenskimi splošnimi knjižnicami oziroma drugimi knjižnicami, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo. Cilj, ki ga vsi sodelujoči pri pripravi in izvedbi sprememb zasledujemo, je dostopnost branja čim večjemu številu slepih in slabovidnih kot tudi osebam z motnjami branja tudi v mreži javnih knjižnic.

Slovenske splošne knjižnice se, podobno kot tudi druge splošne knjižnice v Evropi in drugje po svetu, uvrščajo med institucije, ki s svojim delovanjem skrbijo tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. V zadnjih desetletjih si zelo prizadevajo, da bi slepim in slabovidnim ponudile primerne knjižnične storitve, glavnino knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne pa že tradicionalno izvaja knjižnica pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (v nadaljevanju ZDSSS). Na podlagi izkušenj drugih držav je bilo ugotovljeno, da so knjižnične storitve za tako specifično skupino uporabnikov lahko bolj učinkovite ob neposrednem sodelovanju splošnih knjižnic s specializirano osrednjo knjižnico za slepe in slabovidne. Prizadevanja za večjo dostopnost branja slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja so bila zato podprta tudi na nacionalni ravni. S posebno finančno podporo projektu bodo v prihodnjih letih dani pogoji, da se bo društvena knjižnica pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije postopno razvila v osrednjo knjižnico slepih ter tako vzpostavila pogoje za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij in informacij, prilagojenih slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja tudi v mreži slovenskih splošnih knjižnic.

Celoten prispevek je dostopen na spodnji povezavi:

Dostopnost branja