#KajBrati? Teden je na okoli (no ja pa še dva dneva zraven) in tako je čas za nov nasvet ali pa priporočilo, kakor hočete. Tokrat je naš predlog F. S. Fitzgerald s svojim Velikim Gatsbyjem. Za pokušino lepim delček spremne besede iz različice, ki jo je izdala Mladinska knjiga 2007: 
 
Roman Veliki Gatsby velja za najboljše delo ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda (1896-1940). Brati ga je mogoče na veliko načinov, odvisno pač od bralca; za enega je to preprosta romantična zgodba o ljubezni dveh, ki si nista usojena, za drugega Fitzgeraldovo simbolno razmišljanje o ZDA v dvajsetih letih minulega stoletja s posebnim poudarkom na propadu velikega ameriškega sna, za tretjega spet pisateljeva kritika togosti ameriške družbe z začetka 20. stoletja, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji. Junak romana Gatsby je povzpetnik, ki sovraži revščino. Pozna jo iz lastne mladosti v Severni Dakoti, saj mu je onemogočila študij na univerzi. Iz strahu, da ga ne bi zapustila, se je kot mlad častnik tik pred I. svetovno vojno zlagal svoji bogati izvoljenki Daisy, da je sin bogatih staršev. Potem je moral v vojno in Daisy si je našla drugega, resničnega bogataša in se z njim poročila. Po vrnitvi iz vojne se Gatsby odloči, da bo storil vse, da bi se Daisy vrnila k njemu. Izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja prohibicija, in obogati z nelegalnimi posli ter si postavi razkošno palačo v zalivu točno nasproti njene; v upanju, da jo bo privabil, prireja razkošne sobotne zabave.
Fitzgeraldov junak je mit, še preden se sploh prvič pojavi na prizorišču. O njem krožijo vse mogoče govorice, a nihče ne ve nič natančnega. Večina ljudi, ki prihaja na njegove zabave, ga sploh ne pozna. Skrivnostna avra, ki ga obdaja, v prvem delu romana ustvarja pripovedno napetost, saj se njegov resnični značaj lušči postopoma – v šestem poglavju izvemo nekaj o njegovi mladosti in v zadnjem dobimo dokončno potrditev njegove kriminalne dejavnosti. Slednja sicer ni nikakršno presenečenje, saj pripovedovalec večkrat namigne nanjo, najbolj zgovorni pa so skrivnostni telefonski klici, kjer bralec izve le, da Gatsbyja kliče »Filadelfija«. Po mnenju mnogih predstavlja Gatsbyjev lik en pol Fitzgeraldove osebnosti. Drugega pa dodaja pripovedovalec, ki je daljni bratranec Gatsbyjevega objekta poželenja Daisy Buchanan. Tako kot Fitzgerald tudi on izvira z ameriškega srednjega zahoda. Nickovega fizičnega opisa ni nikjer, zato pa se v prvem poglavju sam predstavi kot toleranten, širokogruden in miren človek, ki mu zaradi teh lastnosti ljudje pogosto zaupajo svoje skrivnosti. Nick je predstavnik delavskega razreda, doma s srednjega zahoda, ki ga je zvleklo na vzhod, da bi se naučil trgovanja z vrednostnimi papirji. Po naključju postane Gatsbyjev sosed in njegov zaupnik. Druženje z Gatsbyjem in Buchananovima ga uvede v svet bogatih, ki ga po eni strani močno privlači, po drugi pa se zaveda njegove praznine. Njegov ambivalenten odnos do bogastva se v zadnjem poglavju nagne v prid dobrih, starih človeških vrednot, kakršne pozna njegov srednji zahod. Tragičen konec Gatsbyjevih sanj ga strezni, zave se grozljive moralne praznine, ki obvladuje bleščeči svet bogatih. 
Iz spremne besede Jerneje Petrič 
Knjiga je aktualna tudi zaradi tega, ker se je v teh dneh v naših kinematografih predvajal film z istim naslovom. Kaj pa vi pravite?