Blaž Pavlin (1961 – 2024)

Blaž,
bil si dolgoletni sodelavec ZDSSS in marsikdo te je poznal dlje in bolje kot jaz, ki pišem teh nekaj vrstic tebi v slovo in spomin. Pa vendar boš v mojem srcu in srcu vseh nas vedno zasedal posebno mesto.

Verjetno bi se vsi strinjali, s tabo vred, da si imel posebno vez z vodjami pisarne na Zvezi. Večino svojih delovnikov si preživljal sam v najnižjem nadstropju sedeža Zveze s svojim tiskarskim strojem, računalnikom in rožami. Ni pa minil dan, da se ne bi za dobro jutro oglasil v tajništvu Zveze, prevzel kavico s svojim značilnim OH, JEE!! in postal na balkonu za en cigaret in klepet.

Ko sem začela delati na Zvezi, si bil eden prvih, ki mi je dal občutek, da pripadam ekipi in verjetno bi se še kakšen kolega ali kolegica strinjal z mano. In v tem kratkem času, kar sva se poznala, si mi neizmerno prirasel k srcu. Za vsako kavo si se zahvalil kot majhen otrok, ki mu ponudiš njegov najljubši bonbon. Na balkonu smo zjutraj izmenjali svoja doživetja, gledali sosedovega mačka z eno nogo, ki je vsako jutro prečkal cesto na istem mestu in se čudili njegovim preživetvenim sposobnostim, se nasmejali ob šalah zasoljenih s črnim humorjem. Kot izkušen oče si miril moje skrbi z mojimi fanti in mi vlival upanje in zaupanje v njih.

Poznali smo tvojo ljubezen do mačk, rož in morja. Dolgčas ni bila opcija. Nikoli ti ni zmanjkalo lepih besed na račun tvoje družine. Vsi si bomo spominjali tvoje legendarne frizure, ki se, če gre zaupati virom na Zvezi, ni prav veliko spreminjala v vseh letih, kar si delal tukaj. Tvoja ljubezen do knjig je bila neizmerna in kar si počel celo svojo poklicno pot, je samo odraz tega. Vsi sodelavci vemo, da si bil do konca borec za pravice delavcev in se nisi nikoli zadrževal, da bi delil svoje mnenje.

Spomladi 2021 si dopolnil 60 let in moram reči, da nisi bil navdušen nad starostjo. Si se pa veselil upokojitve, čeprav te je predaja »tiskarske štafete« skrbela. Konec koncev je bila brajeva tiskarna tvoj drugi dom več kot polovico tvojega življenja, v okviru katere si predano skrbel za brajico ter posledično pismenost in obveščenost slepih.

Odšel si nenadno in hitro, za vse nas definitivno prehitro.

Monika Pust