Za vsako knjižnico velja, da je pomemben gradnik družbe. Po eni strani omogoča dostop do znanja in informacij, spodbuja bralno kulturo in pismenost, po drugi pa predstavlja in odpira skupnostni prostor, v katerem se izmenjujejo mnenja in ideje ter spodbujajo sposobnosti kritičnega razmišljanja. Vse našteto brez izjeme seveda velja tudi za Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki prav te dni – natančneje 1. marca – praznuje 107. obletnico delovanja.

Tistega davnega 1. marca 1918 je profesorica Minka Skaberne, po kateri knjižnica nosi ime, po opravljenem tečaju za poučevanje slepih na Dunaju in na pobudo društva Dobrodelnost organizirala javno predavanje. V njem je odločno izrazila potrebo po slovenskem zavodu za slepe in po tečaju prepisovanja v brajico. Predavanja so se udeležile številne Ljubljančanke, predvsem učiteljice, ki so v brajico najprej prepisovale slovenske knjige, nato pa še knjige tujih avtorjev. S tem so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. V nadaljevanju je Minka Skaberne organizirala dodatne tečaje, s katerimi je zagotavljala kontinuiteto prepisovanja. Da bi zagotovila pravilnost ročnega prepisovanja knjig, je pripravila »Navodilo za pisanje v Braillovem točkopisu« in s tem standardizirala postopek. Do svoje smrti (1965) je nadzorovala, urejala in prepisovala knjige. Njeno delo je prevzela Cirila Rakovec in kasneje Ciril Podjed, ki je skrbel za končne korekture pri prepisovanju.

S tehnološkim napredkom smo v povojnem obdobju prišli do mehanskih brajevih strojev in do prvega tiskarskega brajevega stroja, ki ga je podaril Unicef. Sčasoma so se uveljavili električni brajevi pisalni stroji, od leta 1994 pa se knjige tiskajo s pomočjo računalniške opreme in sodobnih brajevih tiskarskih strojev. Izum brajeve vrstice je še dodatno izboljšal dostopnost računalniške tehnologije slepim in slabovidnim.

Zvočna knjižnica je bila postavljena leta 1958. Sprva je ponujala zvočne knjige na magnetofonskih trakovih, ki so jih v osemdesetih letih izpodrinile avdio kasete, te pa so leta 2006 primat prepustile zgoščenkam. Posnetki s kaset so bili po tem obdobju sistematično digitalizirani. Med letoma 2013 in 2015 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije izvedla projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, financiran iz Evropskega socialnega sklada, ki je omogočil večjo dostopnost gradiva. Leta 2014 smo v knjižnico uvedli format DAISY, ki je dodatno strukturiral vsebino knjig in izboljšal navigacijo po zvočnih posnetkih.

Današnja knjižnica s pomočjo sodobnih tehnologij ponuja širok spekter pretvorjenih gradiv: od knjig v brajici do avdio knjig in digitalnih vsebin tako za slepe in slabovidne kot za osebe z motnjami branja (disleksija, disgrafija ipd.).Letno nam uspe pretvoriti približno 300 knjig v zvok in 50 v brajico. Seveda moramo biti pri naboru gradiva za pretvorbo tudi selektivni, saj moramo poskrbeti, da bo pretvorjeno gradivo ustrezalo potrebam in željam čim širše množice naših uporabnikov. Pri tem si pomagamo z izdelanimi kriteriji za nakup knjig. Najpogosteje tako v zbirko vključujemo knjige, ki so najbolj brane v splošnih knjižnicah, ki so prejele literarno nagrado, ki so pomembne za slovenstvo… Pri tem nam pomaga tudi Javna agencija za knjigo, saj iz njihovega naslova od leta 2024 pridobimo vso gradivo, ki je bilo sofinancirano iz njihove strani.

Že samo pretvarjanje gradiva knjižnici predstavlja precejšnji izziv. Pri pretvarjanju knjig v zvok in brajico so namreč vključeni številni notranji in zunanji sodelavci, ki morajo biti primerno strokovno usposobljeni, da se lahko postopek prilagajanja in pretvorbe gradiva uspešno izpelje do konca. Tako nam na primer pri pretvorbi gradiva pomagajo vešči interpreti, pri prepisovanju knjig v brajico pa nam pomaga mreža prepisovalcev, ki se za uspešno delo tudi usposobijo.

Ključnega pomena za dobro delovanje knjižnice je seveda usposobljenost njenega osebja. Samo s strokovno podkovanimi ljudmi se lahko uspešno kosamo s tehnološkimi izzivi in zagotavljamo tako ažurnost pri izvajanju nalog kot tudi ohranjanje visoke kakovosti storitev, nabor katerih bi knjižnica rada še povečala in popestrila. Optimizacija delovnih procesov in povečano vlaganje v avtomatizacijo in digitalizacijo je seveda pomembno pomagalo pri razbremenitvi osebja in omogoča učinkovitejše delovanje knjižnice. Eno z drugim pa najboljše jamstvo, da bo knjižnica ohranila svojo pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa do literature za slepe in slabovidne.

Častitljivo 107-letnico delovanja se seveda spodobi primerno obeležiti. V ponedeljek, 3. marca 2025, ob 17:00 uri, se v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne (Kotnikova ulica 32, Ljubljana) obeta glasbeno-kulturni večer, katerega osrednja tema bo predstavitev novega priročnika za glasbeni zapis za slepe. Priročnik bo predstavljen tako v brajici kot v črnem tisku. Avtorica priročnika je ga. Neva Laščak, profesorica glasbe, tiflopedagoginja in dolgoletna učiteljica slepih in slabovidnih otrok ter prejemnica nagrad v okviru specialne in rehabilitacijske pedagogike za delo na področju glasbe.

Dogodek, ki bo v video obliki naknadno objavljen na naših kanalih, bo obogaten z nastopi osmih mladih slepih in slabovidnih glasbenikov. Predstavili se bodo s skladbami na klavirju, prečni in kljunasti flavti, saksofonu ter kot solo pevci.